Korenski DNS-strežnik na omrežju ARNES

Na omrežju ARNES gostimo prvi korenski DNS-strežnik v Sloveniji. Kaj je to korenski DNS-strežnik, kakšne prednosti nam njegovo gostovanje prinaša in kako deluje sistem DNS si lahko preberete v nadaljevanju besedila.

Kako deluje sistem DNS?

DNS je hierarhično strukturiran sistem. Domenski prostor lahko prikažemo kot drevesno strukturo, ki se deli na domene.

Domeno zapišemo vedno od spodaj navzgor (in ne od zgoraj navzdol kakor pri datotečnem sistemu), npr. domena v skrajni levi veji drevesa je register.si. (zadnjo piko lahko tudi izpustimo) in ne .si.register.

Poimenovanje domen

Domene različno poimenujemo glede na položaj v drevesu:

• „ˮ oziroma prazna domena (označimo tudi z »«) je korenska domena (angl. root),
• .si, .at, .com, .eu so vrhnje domene (angl. TLD – Top Level Domain),
• arnes.si in register.si sta domeni (angl. SLD – Second Level Domain),
• webmail.arnes.si in www.register.si sta poddomeni.

Poizvedovanje

Poizvedovanje po poddomeni www.register.si poteka na naslednji način:

1. Vaš računalnik vpraša rekurzivni DNS-strežnik, ki ga imate nastavljenega na računalniku, po ustreznih zapisih za www.register.si.
2. Rekurzivni DNS-strežnik posreduje zahtevo avtoritativnim strežnikom za korensko domeno – korenskim DNS-strežnikom.
3. Avtoritativni korenski DNS-strežniki vrnejo spisek DNS-strežnikov za .si.
4. Vaš rekurzivni DNS-strežnik nato posreduje zahtevo na avtoritativne DNS-strežnike za .si.
5. Avtoritativni DNS-strežniki za .si vrnejo spisek avtoritativnih DNS-strežnikov za register.si.
6. V naslednjem koraku rekurzivni DNS-strežnik posreduje zahtevo avtoritativnim DNS-strežnikom za register.si.
7. Avtoritativni strežniki za register.si vrnejo rekurzivnemu strežniku ustrezne podatke (www.register.si je alias za register.si, ki ima IP-naslov 193.2.1.87).
8. Vaš rekurzivni strežnik vašemu računalniku posreduje odgovor, ki ga je dobil (www.register.si je alias za register.si, ki ima IP naslov 193.2.1.87).

Kot vidimo, se vsako poizvedovanju po sistemu DNS začne na t. i. korenskem DNS-strežniku – koraka 2 in 3.

Kaj nam prinaša korenski DNS-strežnik v Sloveniji?

Če v Sloveniji ne bi bilo korenskega DNS-strežnika in bi se prekinile povezave s tujino, potem bi bil katerikoli korenski DNS-strežnik iz našega omrežja nedosegljiv. Rekurzivni strežniki ne bi mogli razrešiti nobene domene (koraka 2 in 3) in ostali bi praktično brez dostopa do spletnih vsebin, čeprav se določene storitve in spletne strani nahajajo v omrežjih, ki bi nam bila še vedno dosegljiva. Delovati bi nam prenehala celo naša nacionalna domena .si.

Zdaj, ko imamo v Sloveniji oz. točneje v omrežju ARNES postavljen korenski DNS-strežnik, do takega scenarija ne more več priti. Korenski DNS-strežnik, ki se nahaja v Sloveniji, bo tako iz omrežja ARNES, kakor tudi ostalim slovenskim Internetnim ponudnikom preko omrežja SIX, še vedno dosegljiv. Prav tako pa nam bodo poleg storitev na nacionalni domeni .si še vedno delovale tiste storitve na domenah .com in .net, ki se nahajajo v Sloveniji. Vrhnji domeni .com in .net sta prav tako pod upravljanjem podjetja Verisign in tudi za njiju se sedaj v omrežju ARNES nahajajo vrhnji strežniki.

Druga prednost je tudi v tem, da bo poizvedovanje po sistemu DNS sedaj hitrejše. Večina poizvedb iz Slovenije bo šla na korenski DNS-strežnik, ki je v omrežju ARNES, saj rekurzivni strežniki spremljajo odzivne čase DNS-strežnikov in poizvedujejo na tistih z najboljšimi odzivnimi časi.