GÉANT in akademska omrežja pripravljeni na zahteve projekta EuroHPC
V Sloveniji je Arnes zastopnik Slovenskega nacionalnega superračunalniškega omrežja.
21. septembra 2022 je Sebastiano Buscaglione, višji omrežni arhitekt in član GÉANT ekipe za razvoj omrežja, opazil občutno povečan promet na eni od GÉANT-ovih ključnih povezav hrbtenice med Ženevo in Milanom.
Kriv je Arnes?
Med preiskavo je ugotovil, da je promet prihajal iz omrežja ARNES, ki je v Ljubljani povezan na GÉANT-ov usmerjevalnik. Pregled grafov prometa omrežja ARNES je pokazal skokovito povišanje prometa z 20 Gb/s v maju 2021, na več kot 150 Gb/s v septembru 2022.
Večina paketov je šla čez navidezno zasebno omrežje LHCONE (LHC Open Network Environment), za potrebe projekta LHC (Veliki hadronski trkalnik, CERN), povečanje prometa pa je bilo nenadno, z začetkom v maju 2021, kar je vidno tudi na spodnjem grafu.
Eksperiment ATLAS
Oktobra 2022 so na LHCONE sestanku na CERN-u ugotovili razlog za skokovit porast. Med predstavitvijo eksperimenta ATLAS je David Cameron z Univerze v Oslu prikazal spodnji graf.
V eksperimentu ATLAS, v katerem preiskujejo trke fizikalnih delcev, sodeluje 181 institucij iz 42 držav, s tem pa projekt predstavlja enega največjih skupnih znanstveno-raziskovalnih podvigov sploh. ATLAS je znatno povečal rabo HPC zmogljivosti v času, ko je bil opažen poskok v prometu, ki ga prikazuje zgornji graf. Krog na grafu prikazuje začetek opaznega in konstantnega porasta v porabi HPC virov, kar je na grafu označeno s svetlo modro.
David Cameron je pojasnil, da je na promet vplivala priključitev superračunalnika EuroHPC Vega v eksperiment ATLAS. Vega je petascale superračunalnik iz Maribora, ki ga je med prvimi začel koristiti prav ATLAS.
Omrežja kot temelj uspešnega raziskovanja in sodelovanja
V Sloveniji Arnes omogoča enostavnejše in učinkovitejše povezovanje slovenskih superračunalnikov, ki se uporabljajo za obdelavo na trkalniku generiranih podatkov, v enotno omrežje. To omogoča raziskovalcem, da dostopajo do naprednih rešitev, kot je superračunalnik Vega. V svoji predstavitvi je David Cameron poudaril, kako pomembno je omrežje pri podpori uspešnega sodelovanja znotraj eksperimenta ATLAS.
Dodal je še, da omrežje predstavlja ključni element v distribuirani računalniški infrastrukturi, in da svoje delo opravlja z odliko, treba pa je zagotoviti, da bo še naprej delovalo na isti ravni.
Drsnice predstavitve Davida Camerona lahko najdete na tej povezavi.
Priprave na omrežje superračunalnikov
Ker se na evropskih tleh gradi vedno več superračunalnikov pod okvirjem iniciative EuroHPC, se pričakuje, da bodo podobni skoki v prometu v prihodnosti postali bolj pravilo kot izjema. Napredni superračunalniki bodo iz oddaljenih lokacij, najverjetneje povezanih prek evropskih raziskovalnih in akademskih omrežij, tako lahko nalagali podatke v svoj računski sistem.
Arnesov prispevek k povezovanju znanja
Arnes je med svoje prioritete postavil tudi vzpostavitev dovolj zmogljivih povezav med HPC centri in zainteresiranimi institucijami. Tako je v letu 2022 dodatno povečal zmogljivost mednarodne povezave v GÉANT in dodal novo povezavo zmogljivosti 400 Gb/s med Mariborom in Ljubljano.
Prav tako bo Arnes v letu 2023 v sodelovanju z GÉANT vzpostavil dve vozlišči omrežja GÉANT v Ljubljani, da bo lahko zagotovil še bolj zanesljivo delovanje svojega omrežja in njegovo povezljivost v tujino.
Nadgradnja omrežja GÉANT
Da bi zadovoljili potrebam uporabnikom, je GÉANT v postopku nadgradnje vseh nivojev omrežja, vključno s širitvijo optičnega omrežja, ki bi naj bilo kar trikrat daljše od obstoječega, s tem pa prineslo petkrat višje hitrosti in povezalo približno dvakrat več držav kot leta 2018. Sistem optičnih vodov bo prav tako zamenjan z disagregiranim sistemom, ki bo zmanjšal stroške prenosa po omrežju. Razpis za prenovo nivoja paketov bo zaključen v začetku leta 2023, prenovljena paketna plast pa bo na voljo od konca 2023. Za več informacij o prenovi omrežja si lahko preberete GÉANT-ov članek (v angleščini).
Članek je prirejen po članku, objavljenem v reviji CONNECT (GÉANT), katerega avtor je Mian Usman. Izvirni članek si lahko preberete na povezavi.