V intervjuju sta sodelovala Peter Sterle z Ministrstva za visoko šolstvo, znanost in inovacije in Marko Drobnjak z Arnesa, ki sta slovenska predstavnika v EOSC-SB ter Marko Bonač z Arnesa kot predstavnik pooblaščene organizacije v EOSC-A Arnes. Predstavljen je bil pregled trenutnega dogajanja v državi in opis številnih prizadevanj, da bi raziskovalci dobili okolje, ki ga potrebujejo za izkoriščanje vseh prednosti odprte znanosti.

Intervju, ki sta ga opravila Miguel Rey Mazón (TU Gradec) in Isabel Caetano (EOSC-A), je del serije, ki jo usklajuje projekt EOSC Focus, v katerem poudarjamo vlogo pooblaščenih organizacij združenja EOSC in predstavljamo njihove dejavnosti, namenjene izvajanju EOSC.

Kakšna je vloga vaše organizacije v Sloveniji?

Akademska in raziskovalna mreža Slovenije (Arnes) ima kot nacionalno raziskovalno in izobraževalno omrežje (NREN) nalogo optimizirati delo znanstvenoraziskovalne skupnosti z zagotavljanjem infrastrukturnih rešitev, kot so optična hrbtenica, infrastruktura za visokozmogljivo računalništvo (HPC), možnosti kolokacije raziskovalnih infrastruktur v novih podatkovnih centrih in razvoj storitev v Arnesovem oblaku. Odgovornost za odprto znanost v državi je razdeljena med Arnes in Ministrstvo za visoko šolstvo, znanost in inovacije. Oba imata predstavnika v usmerjevalnem odboru EOSC (EOSC SB). Trenutno so to Marko Drobnjak z Arnesa in Peter Sterle z ministrstva. Marko Bonač, direktor Arnesa, pa je predstavnik slovenske pooblaščene organizacije za EOSC-A.

Kateri so vaši glavni razlogi za članstvo v EOSC-A?

Prizadevamo si za sveže poglede in v ospredje vedno postavljamo raziskovalce. To bi moral biti temelj vsake rešitve, tako na ravni EU kot na nacionalni ravni. Še naprej moramo optimizirati delovne procese raziskovalcev in vsem omogočiti konkurenčno delovno okolje. Arnes že ponuja odlične infrastrukturne rešitve za ustvarjanje vrhunskega raziskovalnega okolja za naše raziskovalce.

Kakšen je vaš strateški načrt za prihodnja leta in kako je usklajen z EOSC?

Arnes sodeluje s Slovensko skupnostjo odprte znanosti (SSOZ), da bi izboljšali našo strateško usklajenost z EOSC, ki po našem mnenju predstavlja prihodnost znanosti in raziskovalnih infrastruktur. Slovenska skupnost odprte znanosti združuje vse relevantne organizacije v Sloveniji in je most med raziskovalci in odločevalci. Ker je infrastruktura Arnesova osnovna dejavnost, si prizadevamo biti v ospredju na tem področju. Za vzpostavitev nacionalnega vozlišča EOSC moramo še izboljšati infrastrukturo in v dialogu z vsemi deležniki nasloviti potrebe znanstvenoraziskovalne skupnosti.

EOSC uteleša idejo odprte znanosti (Open Science – OS oz. OZ po slovensko): digitalizacijo znanosti, ki ustvarja svet odprtih znanstvenih podatkov in storitev, ki omogočajo izmenjavo med državami in disciplinami. Arnes kot glavna organizacija, odgovorna za digitalne raziskovalne infrastrukture v Sloveniji, podpira repozitorije za odprte raziskovalne podatke na različnih področjih in zagotavlja usklajenost z evropskimi znanstvenimi podatkovnimi infrastrukturami, ki zdaj nastajajo kot vozlišča EOSC v okviru federacije EOSC.

Arnes bo ohranil vlogo vstopne točke slovenske znanstvene skupnosti v Evropo in svet. Za to vzpostavljamo potrebne postopke, EOSC pa je naša glavna strateška prednostna naloga v bližnji prihodnosti. Hkrati vidimo Slovensko skupnost odprte znanosti kot steber znotraj raziskovalne skupnosti, ki ima temeljno vlogo pri oblikovanju prihodnjega infrastrukturnega ekosistema.

Organiziramo dogodke za promocijo OZ in prispevamo k sprejetju načel OZ pri vseh raziskovalnih dejavnostih. Arnes podpira dejavnosti za usklajevanje sodelovanja, kot je konferenca Mreža znanja, ki vključuje Dan odprte znanosti v organizaciji SSOZ in Ministrstva za visoko šolstvo, znanost in inovacije. V okviru te konference potekata tudi slovenska nacionalna tristranska prireditev in Dan superračunalništva. Glavni namen dogodka, ki se ga udeležujejo raziskovalci in odločevalci iz Slovenije in EU, je mreženje, izmenjava izkušenj na področju OZ in razprava o tem, kako prenesti dejavnosti OS z evropske ravni na slovensko.

Eden od ključnih mehanizmov, vzpostavljenih v zadnjih letih, je strokovno telo Ministrstva za visoko šolstvo, znanost in inovacije, ki je odgovorno za pregled izvajanja Akcijskega načrta za odprto znanost in zagotavljanje njegovega učinka v državi. V podporo temu ustanavljamo delovne skupine, ki bodo pomagale Sloveniji, da bo bolj povezana z EOSC. Za to je potreben čas, saj gre za zahteven in dolgotrajen postopek.

Pomembno aktivnost predstavljajo Dnevi odprte znanosti, ki so letos potekali 3. in 4. decembra v Ljubljani. Tokrat smo slovenski skupnosti predstavili koncept vozlišč EOSC in spregovorili o infrastrukturi, intelektualni lastnini, odprti znanosti, založniški platformi Open Research Europe ter politikah odprtega dostopa v Sloveniji in Evropi.

Razvili smo tudi Nacionalni portal odprte znanosti, na drugi strani pa so slovenske javne raziskovalne organizacije vključene v Koalicijo za spodbujanje ocenjevanja raziskav (Coalition for Advancing Research Assessment – CoARA). Dejavno sodelujemo tudi v več infrastrukturah na časovnem načrtu ESFRI in v EuroHPC, kjer ima pomembno vlogo tudi drug javni infrastrukturni zavod v Sloveniji, tj. IZUM.

Kako bi opisali dojemanje Zveze EOSC v slovenski skupnosti?

Slovenska skupnost dolgo časa ni jasno razumela, kaj je EOSC, saj ni bilo konkretnih dejavnosti, ki bi neposredno koristile slovenskim raziskovalcem. Do leta 2024 se je EOSC večinoma dojemala kot niz idej z omejenim vplivom na vsakodnevno znanstveno delo. Skupnost se je s tem težko poistovetila. To se spreminja s fazo izgradnje Zveze EOSC in uvedbo koncepta vozlišč EOSC, ki lahko prinese jasne koristi. To nam bo pomagalo bolj produktivno vključiti skupnost in povečati njeno ozaveščenost.

Katere posebne vire in politike je Slovenija vzpostavila za izvajanje odprte znanosti?

Strategija za znanstvene raziskave in inovacije 2030, ki jo je sprejel slovenski parlament, je podlaga za raziskovalno dejavnost v Sloveniji in določa inovacijsko strategijo, ki zahteva, da morajo biti raziskave že privzeto odprte. Na podlagi tega je slovenska vlada podpisala Zakon o znanstvenoraziskovalni in inovacijski dejavnosti, ki zahteva, da so vsi znanstveni in raziskovalni rezultati, (so)financirani z nacionalnimi sredstvi, odprti in objavljeni v skladu z načeli FAIR – čim bolj odprti in čim bolj zaprti. Vlada je za izvajanje strategije v obdobju 2023-2030 namenila 16 milijonov evrov in podpisala spremljevalni odlok, v katerem je določeno, kako je treba načela OZ uporabljati v raziskavah. Sredstva bodo uporabljena za izboljšanje kompetenc na področju odprte znanosti z zaposlovanjem ljudi za delo na tem področju in ne za naložbe v infrastrukturo.

Katere bi po vašem mnenju morale biti glavne prednostne naloge EOSC-A in odprte znanosti? Kako naj jih politike EU vključijo v nov okvirni program, ki se bo začel izvajati leta 2027?

Na politični ravni Slovenija podpira načela OZ in nadaljnje financiranje s tem povezanih dejavnosti v okviru 10. okvirnega programa. Aktivno sodelujemo v razpravah o tem, kako bi bilo treba dodeliti sredstva, vključno z vrsto partnerstva. Menimo, da bi bilo treba Open Research Europe vzpostaviti kot evropski standard za znanstveno komuniciranje.

Kako Slovenija in-kind prispeva k splošnemu napredku (odprte) znanosti?

Prispevki in-kind so odvisni od posameznih infrastruktur in postopkov, vzpostavljenih na nacionalni ravni. Slovenija ima zaradi močne nacionalne podatkovne in superračunalniške infrastrukture možnost prispevati k izmenjavi in ohranjanju podatkov. Na primer, znaten napredek slovenske infrastrukture v zadnjih dveh letih nam je omogočil, da prispevamo k številnim projektom, vključno z novimi konzorciji evropske digitalne infrastrukture (EDIC) na pobudo Generalnega direktorata za komunikacijska omrežja, vsebine in tehnologijo (DG CNECT), zlasti pa k projektu Zavezništvo za jezikovne tehnologije EDIC (ALT-EDIC).

Katere druge akterje ali organizacije, pomembne za odprto znanost, bi želeli omeniti?

Vključevanje v EOSC-A se je v Sloveniji začelo počasi, deloma tudi zato, ker je bilo treba najti pravi kader. Zdaj oblikujemo ekipe v vseh pomembnih organizacijah in ustvarjamo tako imenovane centre znanja za krepitev zmogljivosti, ki so združeni okoli univerzitetnih knjižnic, vključno s Centralno tehniško knjižnico v Ljubljani, v sodelovanju z Univerzo v Ljubljani ter knjižnicami Univerze v Mariboru, Univerze na Primorskem in Univerze v Novi Gorici. Ekipe, ki se bodo tu oblikovale, bodo ključne za naše sodelovanje pri prihodnjem razvoju EOSC v Sloveniji.

Zagotovili smo sredstva za postopke in vzpostavili pomembne elemente infrastrukture, vendar je še vedno veliko prostora za izboljšave, saj je treba veliko postopkov in znanja šele razviti. Še eno področje izboljšav je večja vključenost uporabnikov za spodbujanje dobrih praks in storitev, povezanih z EOSC. Kombinacija širitve delovnih skupin in odlične infrastrukture, ki jo podpira ministrstvo, nam omogoča, da vidimo svetlo prihodnost EOSC v Sloveniji.

Naslednji primer našega dela je projekt SPOZNAJ, ki ga vodi Centralna tehniška knjižnica. SPOZNAJ si prizadeva vključiti načela OZ v raziskovalne prakse. To bo imelo največji vpliv na znanstvene skupnosti, saj bo ustvarilo skupnost odprte znanosti okoli podatkovnih centrov in repozitorijev. SPOZNAJ tudi ozavešča o dogajanju in zmogljivostih v naši znanstveni skupnosti, da bi lahko učinkovito uporabljali napredno infrastrukturo. Drugi primeri vključujejo akcijski načrt za pravice intelektualne lastnine ali razvoj infrastruktur, kot sta superračunalnik Vega in Slovensko nacionalno superračunalniško omrežje – SLING.

Naš največji dosežek je ustanovitev Slovenske skupnosti odprte znanosti. Ta pomemben mejnik dokazuje, k čemu stremimo in kaj lahko dosežemo. Želimo, da skupnost postane referenčna točka za slovensko vlado pri temah, povezanih z odprto znanostjo.

Katere so po vašem mnenju glavne ovire pri uvajanju odprte znanosti v Sloveniji?

Največja ovira za nas je pomanjkanje ozaveščenosti. Znanstvena skupnost se vedno ne zaveda prednosti odprte znanosti. Upamo, da bomo to spremenili z izboljšanjem možnosti financiranja, posodobitvijo politik in prenosom dosežkov iz mednarodnega v državni znanstveni prostor. Zelo pomembno je, da spremljamo napredek odprte znanosti in sodelujemo v tekočih pobudah. Pri tem je izziv vzpostaviti procese in ekipe, ki bodo sposobni vzpostaviti zmogljivost in povečati ozaveščenost. V tem pogledu je Slovenija podobna drugim majhnim državam, saj je bodisi premalo ljudi bodisi premalo ljudi z zaželenim znanjem.

Kaj bi radi povedali o prihodnjem razvoju EOSC?

Zelo nas zanima razprava o prihodnjem modelu upravljanja EOSC. Vsekakor se zavzemamo za partnerski model, v katerem so vse tri strani, države članice EU in pridružene države, Evropska komisija in znanstvena skupnost, vključene v upravljanje in usklajevanje vseh procesov. Zvezo EOSC je treba podpreti s skupnim financiranjem Evropske komisije, držav članic EU in pridruženih držav ter po možnosti iz drugih virov, da se razvijejo skupne evropske infrastrukture in postopki, ki lahko uresničijo vizijo “interneta odprtih raziskovalnih podatkov” v Evropi z ustrezno koordinacijo in zmožnostjo krepitve zmogljivosti.